Anything but ordinary.

Danes je en fini dan.
Najprej. Sem odpisala matematko in potrdila to, da jo bom mela nms to konferenco.
Potem sem odpisala še nemščino. Potem sem še popraula gefo, da mam zdej tisto slabo dvojkico. Jutri me čaka še fizika. Aja pa angleščina.

Ampak ugotovila sem, da sem se počas naveličala vsakodnevne rutine, da rabm nekej nouga. In rada bi zamenjala okolje. Sam kaj, to mi lahko zdej rata za par urc. Jz pa rabm nekej večga.

Preveč sem žiučna. Ampak, kdo ne bi biu, če se pr slouki učimo pisat sms. Oz. pišemo navodila kako pisat smse, pišemo navodila kako delat povzetke, pišemo navodila pri pogoovarjanju [potrpežljivo čakanje na odgovor] wtf?!

S Petrico smo pogruntale, da ti gimnazijci sami seb otežujejo življenje. In samu komplicerajo ne gledajo pa v prihodnost. Namreč. Učijo se stvari, ki so samoumevne, poleg tega jih zakomplicerajo. V 4letih gimnazije se naučijo tri tisoč stvari, ki jih ne bodo nikol rabil, ampak to bi blo še kul, če ne bi pozabil bistva.
Tistih stvari, ki so dejansko pomembne za življenje pa ne znamo.



Gimnazija=Komplikacija.
Vpis na gimnazijo=nepotrebno zakompliceranje življenja
Rezultat gimnazije=ne znaš sploh več razmišlat ampak sam fantazeraš.



Gimnazija te mau odpele.